Kot večina spletnih strani, tudi mi uporabljamo piškotke. Če se strinjaš z njimi, nadaljuj, če ne, klikni tukaj.
 
 
 
Išči na tej strani:
Domov   ›   Pomladne novice   ›   Čudež lastovičje selitve
Natisni
Pošlji prijatelju/prijateljici

Čudež lastovičje selitve

2016.07.10
Čudež lastovičje selitve
Mestna lastovka, foto: Liz Dale (flickr)
Danes vemo o selitvah ptic že tako veliko, da si težko predstavljamo, kako zelo so begale naše prednike. V 4. stol. pr. n. št. je Aristotel že slutil resnico in iskal povezavo med lastovkami in divjo grlico. Čeprav veliki filozof ni nikoli vedel, da lastovke vsako jesen preletijo dolgo razdaljo vse do juga Afrike, so Grki vedeli vsaj to, da preživijo zimo na afriškem kontinentu.
Na žalost pa je osnovno vedenje o selitvah utonilo v pozabo v poznem srednjem veku, ko je švedski nadškof Olaus Mangus trdil, da so lastovke iz voda z mrežami lovili ribiči. Kadar je temperatura ozračja bolj hladna, se lastovke dejansko občasno zadržujejo v strnjenih jatah, vendar pa se to zgodi le za kratek čas. Takšna krščanska miselnost o selitvah lastovk se je obdržala presenetljivo dolgo, o njej so govorili kot o »najdaljši debati v zgodovini ornitologije«. Zanimivo, da je še Henry Williamson, britanski pisatelj, pisal o tem, da je leta 1912 srečal prebivalca Norfolka iz Anglije, ki je trdno verjel, da se lastovke jeseni zakopljejo v blato. Ta miselnost o hiberniranju lastovk je bila sicer zavrnjena že okoli stoletje prej.
 
Se nadaljuje.
Vir: Mark Cocker: Birds and People
 
Preberi še:

Spring Alive 2019 is supported by

HC Group